Odškodnina zaradi poklicne bolezni - Azbest

Azbest je v Sloveniji prepovedan že več kot 20 let, in sicer to od leta 1998 določa Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 20/98) https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-0915/uredba-o-prepovedih-in-omejitvah-pri-proizvodnji-dajanju-v-promet-in-uporabi-azbesta-in-azbestnih-izdelkov, vendar se z azbestno problematiko soočamo še danes. Razlog je dolga latentna doba v primeru azbestnih bolezni, ki lahko traja 20–40 let.

Intenzivna uporaba azbesta po Evropi od leta 1945 pa vse do 1990 je dosegala enormne količine. Države članice EU so prepoved uporabe azbesta sprejele v različnih obdobjih.

Prepoved vsake uporabe azbesta je začela veljati 1. 1. 2005: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-0681?sop=2007-01-0681

Prav tako je v Sloveniji še ogromno vgrajenega azbesta, ki ga bo treba nekega dne odstraniti, zato tudi v prihodnje pričakujemo izpostavljene delavce ter pojavljanje azbestnih bolezni. Danes so varnostni ukrepi pri delu z azbestom strožji kot pred desetletji. Od letos dalje se pričakuje največje število obolelih zaradi omenjene dolge latentne dobe.

Neposredni stik z azbestom je še vedno problem, ne glede na to, da je že 15 let prepovedan. Do njega pride med postopki odstranjevanja ter pri rušenju in vzdrževanju. Vdihavanje azbestnih vlaken povzroča različne bolezni, kot so azbestoza, bolezen plevre, pljučni rak in rakasti mezoteliom plevre ali peritoneja, za katere še vedno ni znanih zdravil in so zato pogosto smrtne.

Do odškodnine za poklicno bolezen zaradi azbesta so upravičene naslednje osebe:

• vsi oboleli, ki so imeli v času izpostavljenosti azbestu prijavljeno stalno prebivališče v RS,
• vsi oboleli, ki so uporabljali delovno ali varovalno opremo, ki vsebuje azbestna vlakna, ali so bili na drugačen način v stiku z azbestom,
• vsi tisti, ki so pri svojem delu uporabljali azbest, ga skladiščili, vgrajevali ali odstranjevali.

Če ste dedič pokojne obolele osebe oziroma upravičenca do odškodnine za poklicno bolezen zaradi azbesta, lahko postopek nadaljujete pri medresorski komisiji, ki jo imenuje Vlada RS s sedežem na Ministrstvu za delo.

Medresorska komisija je zadolžena za izplačilo denarnega zadoščenja ter za določitev pravic o prejemu invalidske pokojnine. Komisija ima pet članov, ki se imenujejo na predlog ministrstva, in sicer:

• član na predlog ministra, pristojnega za delo, ki je tudi vodja komisije,
• član na predlog ministra, pristojnega za zdravje,
• član na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo,
• član na predlog gospodarske družbe oziroma družbe, ki je njihov pravni naslednik,
• član na predlog organizacije, ki zastopa obolele.

Pod katerimi pogoji se izplača odškodnina?

• upravičena oseba mora najprej vložiti vlogo na medresorsko komisijo,
• nato mora pridobiti mnenje oziroma verifikacijo poklicne bolezni zaradi azbesta,
• medresorska komisija ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za prejem odškodnine v zvezi s poklicno boleznijo,
• stranke morajo doseči sporazum glede pravic do izplačila denarnega zadoščenja.

Pomembno je poudariti, da RS pokriva 60 % odškodnine, delodajalec pa 40 %. V primeru, da delodajalec ali njegov pravni naslednik ne obstajata več, odškodnino v celoti krije RS. Isto velja za obolele od okolijskega mezotelioma, saj jim odškodnino v celoti krije država.

Kaj pa, če ste v preteklosti že prejeli odškodnino zaradi lažje oblike bolezni in se vam je zdravstveno stanje poslabšalo? Upravičeni ste do razlike v odškodnini.

Višina odškodnine se računa po formuli, ki jo določa pravilnik. Odvisna je od osnovne odškodnine za posamezno diagnozo, zmanjšanja življenjskih funkcij, pričakovanega razvoja bolezni in starosti upravičenca. Zneski odškodnin se usklajujejo enkrat letno v mesecu januarju z indeksom rasti življenjskih potrebščin, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije. Usklajene zneske objavi minister, pristojen za delo, in sicer v Uradnem listu RS.

Primeri odškodnin za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu v zadnjih 5 letih:

• rak pljuč, mezoteliom in podobni raki: do 49.669 €,
• azbestoza: do 24.846 €,
• plevralni kronični izliv: do 18.384 €,
• plevralni benigni izliv: do 15.403 €,
• bolezen plaka parietalne plevre ali difuzna zadebelitev plevre: do 14.158 €.

Kako do izplačila odškodnine za poklicno bolezen zaradi dela z azbestom?

Prvi korak je verifikacija poklicne bolezni, in sicer mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu ter ocena zmanjšanja življenjskih funkcij. To je osnovni dokument za izplačilo odškodnine zaradi poklicne bolezni, ki je posledica azbesta.

Izvaja jo interdisciplinarna skupina strokovnjakov ISS, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje. Sestavljajo jo:

• zdravnik specialist medicine dela,
• zdravnik specialist internist – pulmolog,
• zdravnik specialist radiolog oziroma
• zdravnik specialist druge specialnosti glede na obravnavani primer.

Prvi korak za sprožitev postopka je obisk pooblaščenega zdravnika, ki najprej zbere potrebno dokumentacijo za verifikacijo poklicne bolezni zaradi azbesta. Dokumentacija mora biti v skladu s pravilnikom, ki določa obvezne pogoje in merila glede višine odškodnine. V te pogoje spada ocena zmanjšanih življenjskih funkcij zaradi stika z azbestom in dokazana vzročna zveza med boleznijo in izpostavljenostjo azbestu. Nato se opravita še delovna anamneza in ocena tveganja ter se dokaže, da je do onesnaženja prišlo na delovnem mestu s strani delodajalca onesnaževalca. Vsa zbrana dokumentacija se posreduje ISS, ki na zasedanju poda mnenje glede pogojev izplačila odškodnine.

Pomembno je še to, da je s postopkom priporočljivo začeti čim prej. Razlog je, da svojci pokojnega ne morejo zahtevati odškodnine, če oboleli postopka ni sprožil pred smrtjo, vendar ga lahko samo nadaljujejo po njegovi smrti.

Na začetku je zelo pomembno urediti verifikacijo poklicne bolezni zaradi azbesta, zato vam svetujemo, da ta postopek sprožite čim prej. Več o odškodninah pri delu tukaj.